KURKUMA ZA MENTALNO ZDRAVJE, ZDRAVJE MOŽGAN IN SPOMIN
V kolikor se želite izognili demenci in upadu kognitivnih funkcij Dr. Uma Naidoo (Harvard Nutritional Psychiatrist) na prvem mestu svetuje vsaj ½ žličke kurkume s poprom in maščobo na dan.
V zadnjih raziskavah pa rastlina kurkuma veliko obeta tudi v povezavi z zdravljenjem Alzheimerjeve bolezni.
Alzheimerjeva bolezen (AD) in motnje razpoloženja so kronične bolezni sodobnega časa, število obolelih pa iz dneva v dan narašča.
Sicer jih ne jemljemo kot posamezne motnje, temveč različne bolezni s skupnim imenovalcem: nezdravim življenjskim slogom. Kar je pravzaprav dobra novica, saj na svoj življenjski slog lahko vplivamo in s tem preprečimo kronične bolezni.
Alzheimerjeva bolezen in težave s spominom so kot rečeno zelo pogost pojav. Statistike so res zaskrbljujoče saj:
- vsakih 7 sekund nekdo zboli z demenco,
- Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša vrsta demence – ocenjuje se, da predstavlja 60 do 80 odstotkov vseh primerov,
- Vsaj 15% ljudi v ZDA bo v starosti zbolelo za Alzheimerjevo boleznijo, 10% ljudi bo imelo druge oblike demence, preostalih 75% pa druge težave s spominom.
Najpogostejši dejavniki tveganja vključujejo debelost, težave s srcem, kajenje, uživanje drog ali alkohola, “apnejo v spanju”, nizko raven estrogena ali testosterona ter bolezni ščitnice.
Tudi odpornost na inzulin je povezana z Alzheimerjevo boleznijo (AD) ter s številnimi vedenjskimi in razpoloženjskimi motnjami, vključno s paničnimi napadi, nespečnostjo in motnjami v koncentraciji.
Te dejavnike tveganja pa moramo jemati resno, saj se, kot je pokazala študija iz UCLA, 95% ljudi z demenco ne uspe diagnosticirati dokler niso že v napredni fazi. Delovanje naših možganov se z nezdravimi življenjskimi navadami slabša postopoma skozi desetletja.
Zato je, ne glede na starost, potrebno simptome slabšanja spominja spremljati in tudi ustrezno ukrepati. Razvoj opaznega upada spomina v štiridesetih, petdesetih, šestdesetih, sedemdesetih ali celo osemdesetih letih ni naravna in je znak bližajočih se težav z demenco.
Dobra novica je ta, da svoj spomin lahko izboljšamo!
Kljub naravnemu procesu staranja lahko izbiramo kako hitro se bodo naši možgani postarali. Naše vedenje in navade lahko pospešijo ali upočasnijo hitrost staranja možganov.
Če ste mentalno in fizično aktivni, uživate hranljivo hrano, poskrbite za kvaliteten spanec in se izogibate nezdravim navadam, vam to lahko pomaga ohranjati optimalno zdravje možganov ter preprečiti demenco in Alzheimerjevo bolezen.
Najboljši način za preprečevanje Alzheimerjeve bolezni je odpraviti vse dejavnike tveganja, ki so povezani z boleznijo. In dobra novica je, da jih je večino mogoče preprečiti ali zdraviti.
Najnovejše raziskave o kurkumi in njenem vplivu na potek Alzheimerjeve bolezni
Več kot 200 zdravil je bilo neuspešno testiranih pri zaustavitvi poteka Alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence.
Zahodna medicina zdravila za AD ne pozna, a obstajajo učinkovite metode, ki lahko preprečijo in po zadnjih ugotovitvah, tudi zdravijo to kronično bolezen.
Nedavne raziskave namreč kažejo, da ima kurkumin pomembno vlogo pri preprečevanju nevro-degeneracije s spodbujanjem formiranja nevronskih poti. To je vznemirljiv razvoj pri iskanju zdravila za bolezen, ki je dolgo veljala za neozdravljivo.
Poleg tega raziskava objavljena v “Journal of Neuroscience Research” kaže, da kurkumin dejansko zavira tvorbo amiloidnih beljakovi (povečana količina amiloidnih beljakovin v možganih je ena glavnih lastnosti razvoja AD). Ugotovitve so tako obetavne, da je avtor študije zapisal: »kurkumin je lahko ključna molekula za razvoj terapije zdravljenja AD«.
Kurkuma koristi možganom
Kurkuma izvira iz rastline Curcuma longa, ki jo v Indiji že tisočletja uporabljajo ne samo zaradi bogatega okusa in curry mešanic, pač pa njenih edinstvenih zdravilnih učinkov.
Pod njene številke koristi štejemo: uravnavanje krvnega sladkorja, boljšo prebavo maščob, pomoč jetrom pri razstrupljanju ter koristi za možgane.
Najpomembnejše sestavine kurkume imenujemo kurkuminoidi. Najbolj aktiven se imenuje kurkumin, ki je povezan z močnimi protivnetnimi in antioksidativnimi lastnostmi in sicer:
- Ugotovljeno je bilo, da kurkumin podpira delovni spomin, umirjenost in zadovoljstvo pri spopadanju z duševnimi napori. Prav tako spodbuja zdravje srca in ožilja ter zmanjšuje fizično utrujenost.
- Kurkumin pripisujejo tudi povečanju možganskega hormona BDNF (Brain Derived Neurotrophic Factor – BDNF is a key molecule involved in plastic changes related to learning and memory), ki izboljša delovanje nevronov, spodbuja njihovo rast ter jih krepi in ščiti. BDNF posledično izboljša možgansko funkcijo in zmanjšuje tveganje možganske bolezni. Znižano raven tega hormona povezujemo z AD in depresijo.
- Ena ključnih lastnosti možganov, ki jih prizadene Alzheimerjeva bolezen, je kopičenje beljakovin, imenovanih amiloid-beta. Najnovejše študije o kurkumi kažejo, da lahko kurkumin prehaja krvno-možgansko pregrado in pomaga očistiti te obloge.
Kurkumin in depresija
Številne študije kažejo zavidljive rezultate pri koristih kurkumina za zdravljenje depresije. V nadzorovani študiji je sodelovalo 60 ljudi, ki so jih naključno izbrali in razdelili v tri različne skupine.
Ena skupina je jemala antidepresiv imenovan Prozac, druga skupina po en gram kurkumina na dan, tretja skupina pa antidepresive in kurkumin skupaj. Po 6 tednih je kurkumin kazal takšne učinke, kot Prozac. Najbolje se je odrezala skupina, ki je antidepresive jemala v kombinaciji s kurkuminom.
Raziskava iz leta 2019 dokazuje, da je kurkuma rastlina, ki zmanjšuje anksioznost in depresijo, zopet po zaslugi svojih protivnetnih učinkov. Prav tako obstaja kar nekaj dokazov, da dnevni vnos kurkumina poviša koncentracijo dveh možganskih nevrotransmitorjev: serotoninom (hormonom sreče) in dopaminom (hormonom zadovoljstva) ter zmanjša kortizol. (Raziskava iz leta 2007 – Jurnal of Ethnopharmacology)
Depresija je povezana tudi z zmanjšano proizvodnjo BDNF hormona in krčenjem hipokampusa, tj. del možganov, ki ga povezujemo s spominom in možnostjo učenja.
ZAKLJUČEK
Dejstvo je, da kurkuma še zdaleč ni samo začimba, pač pa ima ključno vlogo pri spodbujanju optimalnega delovanja možganov in krepitvi spomina poleg drugih blagodejnih učinkov o katerih so v Ayurvedi pisali že tisočletja pred nami.
Vsekakor ni čudežno zdravilo, vendar je pomembno, da jo vključimo v svojo vsakodnevno uravnoteženo prehrano.
Pri tem je pomembno vedeti, da jo je težko absorbirati, zato iz napitkov, ki vsebujejo le: kurkumo, limono, ingver, cimet in med ne moremo absorbirati zadostnih količin kurkume. Kurkumo moramo vedno uživati v kombinaciji z maščobo saj je kurkumin (glavna učinkovina) topna v maščobi. Poleg tega moramo jedem in napitkom s kurkumo nujno dodati ščepec črnega popra, saj le-ta peveča absorpcijo kurkumina za 2000%
Kurkumo oziroma kurkumin najdete tudi v našem Ayurvedskem večernem napitku »Zlati vir mladosti«, ki vsebuje tako maščobe v obliki polnomastnega kozjega mleka in MCT-ja (srednjeverižnih maščob) kot poper. Poleg tega smo ga obogatili še z magnezijem – antistresnim mineralom, kolagenom ter vitaminom C in vitaminom B6. Slastni napitek »Zlati vir mladosti« približa kurkumo tudi tistim, ki sicer niste ljubitelji te začimbe, pa si jo želite uživati, ker se zavedate njenega pomena v prehrani. Če vam je kurkuma všeč kot začimba, vam bo ta napitek še toliko bolj teknil in bo poleg blagodejnega učinka na možgane, poskrbel tudi za lepotni spanec. Kombinacija kvalitetnega spanca in kurkume pa bo še izboljšala delovanje naših možganov in pripomogla k dolgoživosti in sreči.
Viri:
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2781139/
https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/0896627391902733
https://link.springer.com/article/10.1007/s10522-013-9422-y
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3633300/
https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0166432812006997
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3281036/
https://link.springer.com/article/10.1007%2Fs10522-013-9422-y
https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16988474/
https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0006899309002182
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/9
